Ko je v Ljubljani nastajalo pred dobrimi dvajsetimi leti nacionalno društvo za zdravje srca in ožilja, sta bila iz Maribora zraven prim. Franjo Gulič, tedaj zdravnik internega oddelka mariborske bolnišnice, in Lojze Antončič, univ.dipl.ekon., za katerim pa je bila tedaj tudi izkušnja, kako je, če te doleti srčni infarkt. Najprej so oba pritegnili v vodstvo nacionalnega društva, za tem pa sta postala vneta snovalca pogojev za zaživetje mariborske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

»Ker sem imel širok krog znancev, sem izrabil vsako priložnost, da sem katerega nagovoril, naj se nam pridruži. Pristopne izjave sem imel vedno pri sebi,« se Lojze Antončič spominja začetkov že bivše mariborske podružnice , ki je sedaj že dobrih deset let samostojno društvo. »Najprej smo našli skromen prostor za naše delo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Mariboru, ko nas je vzela pod streho direktorica mag. Rosvita Svenšek. Pozneje smo dobili pisarno v prostorih nekdanjega Mariborskega tedna, za tem pa na Partizanski cesti, kjer nam je mestna občina kot humanitarni organizaciji dala v brezplačen najem dva prostora. »

Mariborska podružnica se je hitro lepo uveljavila. Od ust do ust se je širil glas o prvih mariborskih srčnih vitezih, ki znajo prepričati , da je pametno zdravo živeti, če želimo v pozno starost odmakniti zdravstvene težave.

»Najprej smo poskrbeli za zdravstveno prosvetiteljsko delo, torej za predavanja. Ko pa smo si materialno malo opomogli in se opremili, smo pričeli izvajati tudi meritve dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih . Naša najboljša predstavitev so bile preventivne akcije v času mariborskih sejmov. Pri sporočanju o namenu našega dela so nam zelo pomagali novinarji mariborskih medijskih hiš. Najbolj smo se razveselili, da je lepo naraščalo število članov naše podružnice. Tudi 1500 članov smo že imeli.

Rad se spomnim naših letnih občnih zborov, ko je bila Unionska dvorana polna naših članov. Tam smo poleg predstavitve doseženega znali poskrbeti tudi za kulturni program in za prijetno druženje.«

Sčasoma je postal podružnični okvir kar premajhen za zavzetost mariborskih srčnih aktivistov.

»Začeli smo razmišljati o tem, zakaj ne bi postala naša podružnica kar društvo, ki bo poleg regijskega programa uresničevalo na svojem območju nacionalni program preprečevanja srčno-žilnih bolezni. In to se je pred desetimi leti tudi zgodilo.«

Lojze Antončič, soustanovitelj Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in dolgoletni poslovni sekretar in podpredsednik mariborska društva